Galerija osebnih poštnih znamk

50 let visokošolskega izobraževanja na Primorskem

Nova izdaja FND Piran 

Visok jubilej visokošolskega izobraževanja na Primorskem bo  tudi filatelistično obeležen 18.junija. FND Piran je pripravilo priložnostno pismo, žig in osebno znamko. Izdajo si lahko ogledate tudi na naših straneh.

Filatelistom z obale čestitamo za lep filatelistični izdelek.

Alojz Mihelčič, 1880 – 1975

Slovenski skladatelj in politik  

V Filatelistični sekciji Primorskega numizmatičnega društva Ilirska Bistrrica, nadaljujejo z izdajanjem osebnih znamk za pomembne domačine.Tokrat so izdali osebno znamko, da bi z njo proslavili 130 letnico rojstva Alojza Mihelčiča, rojenega v Harijah pri Ilirski Bistrici. Sredi junija, ko bodo slavljenčevi rojaki v Harijah pripravili slavje posvečenem Alojzu Mihelčiču, bodo filatelisti pripravili tudi še spominsko kartico in priložnostni poštni žig za pošto 6251 Ilirska Bistrica - Trnovo.

 

ILIRSKE TEME« št. 7. POSVEČENE PESNICI MAKSI SAMSA

OSEBNA ZNAMKA, POŠTNA KARTICA PND 137/09 PRILOŽNOSTNI POŠTNI ŽIG, 19. 12. 2009 

Maksa Samsa se je rodila na Dolnjem Zemonu 12. oktobra 1904 in tu tudi preminila 18. marca 1971.

Bila je peti od desetih otrok na veliki kmetiji, z mlinom in žago na reki Reki. Ljudsko šolo je obiskovala v Trnovem v samostanu, učiteljišče v Ljubljani in Tolminu, kjer je leta 1923 diplomirala. Učila je v Harijah pri Ilirski Bistrici (1923-1926), na Jezerskem (1926-1928) in v Rovtah nad Logatcem. (1928-1930) Zaradi bolehnosti se je vrnila domov. Vsakodnevno jo je pot vodila med prijatelje v Ilirsko Bistrico, pri čemer je vsakič morala prebresti strugo reke Reke. Pri zadnjem prečkanju Velike vode kot Reko imenujejo domačini je 18. marca 1971  omahnila v strugo in utonila, prav na rojstni dan njenega mladostnega prijatelja pesnika Srečka Kosovela. Pokopana je na domačem pokopališču v Trnovem.

Njene pesmi so objavljale mnoge revije in časopisi: Ženski svet, Novi rod, Mladika, Zvonček, Naš glas, Ljubljanski zvon, Gruda, Odmevi Slovanskega sveta, Jutro in drugi. Njena prva samostojna zbirka Nekaj pesmi je izšla v Trstu leta 1934. Naslednja  Bleščeče prevare je izšla leta 1964 v Ilirski Bistrici in njena dopolnjena izdaja leta 1983. Likovno je izdaji opremil slikar Jože Šajn.

Pesničin življenski moto je izražen v njeni maksimi:

Živela sem za pesem,

pa lahko v culi nesem,

kar ona mi je dala.

Ko v grobu bom ležala,

naj njen spomin ostane,

 opeva srčne rane.

Po učiteljici in pesnici Maksi Samsa se v Ilirski Bistrici imenuje KNJIŽNICA MAKSE SAMSA. Ob otvoritvi nove stavbe knjižnice z njenim imenom leta 2001 je izšla zbirka: Živela sem za pesem.

Glasbeni pedagog in skladatelj Bojan Glavina je ob 100-letnici rojstva pesnice enajst njenih pesmi uglasbil in predstavil v ediciji  »Živela sem za pesem«  leta 2004 te r številne njene pesmi priredil za pevske zbore. V 7. številki  ILIRSKIH TEM, edicije, ki jo izdaja Društvo za krajevno zgodovino in kulturo je prof.  Anja Udovič Hofman predstavila literarno zapuščino pesnice Makse Samsa pod naslovom: »Željna sreče in resnice« s podnaslovom »Živela sem za pesem«. Prav za to priložnost je Filatelistična sekcija PND izdala osebno znamko z likom pesnice Makse Samsa,  poštno kartico z dotiskom in priložnostni poštni žig s pesničinim podpisom za pošto 6250 Ilirska Bistrica. Oblikovalca teh edicij sta Romeo Volk in Bogdan Rolih. Na sedežu pošte bo predstavljena tudi filatelistična razstava: »SLOVENSKI  LITERATI  NA  EDICIJAH  POŠTE  SLOVENIJE«

Vojko Čeligoj

Primož Kozmus ponovno na znamki

Po olimpijski še svetovna znamka Kozmusa 

Društvo zbirateljev Verigar je v sodelovanju z občino Brežice dne 20.10.2009 v sejni sobi Upravne enote Brežice predstavilo osebno znamko, priložnostni poštni žig in priložnostni ovitek v počastitev zlate medalje Primoža Kozmusa iz svetovnega prvenstva v Berlinu. Predstavitve se je udeležil tudi sam Primož Kozmus

Naklada znamke dosega vsega okoli 1000 kosov, možno pa jo je še kupiti v samem društvu.

Društvo Verigar deluje v Brežicah že od leta 1950 in poskuša beležiti in ohranjati vrednote in tradicijo posavskega okolja, znamka pa je bila izdana tudi v počastitev letošnjega občinskega praznika, ki je bil 28. oktobra, vabila na slovesnost pa so bila poslana v  predstavljenih ovitkih in z znamko Primoža.

Predsednik društva Verigar, Darko Bukovinski  je na prireditvi povedal, da želijo na ta način promovirati velike dogodke občine Brežice. 

Tudi ostali dve znamki s Primožem si lahko ogledate na naših straneh.

Bogomir Čerin, fotograf

Rdečo nit ustvarjalnega opusa mojstra fotografije Boga Čerina predstavlja podoba ženskega akta. Fotograf postavlja model v različna okolja, tako v interier kot eksterier in temu primerno se spreminjajo tudi formalni poudarki. Prostor v katerega je model postavljen pa ima tudi ključno vlogo pri formiranju želenih učinkov. Tako so na primer fotografije v naravi nekoliko "zmehčane", prelite z nežno sončno svetlobo in s tem nosijo določen pridih romantike in nedolžnosti.

Takšen pa je tudi prvenec Bogomirja Čerina v filateliji, njegova prva osebna poštna znamka, pod katere avtorstvo se umetnik podpiše.

Upajmo, da bo takšnih njegovih znamk še več in da bo izbira modelov vredna avtorjevega slovesa.

Splošna plovba Portorož

na valovih so že 55 let 

Splošna plovba je bila ustanovljena 22. oktobra 1954. Poslovati je začela z eno ladjo nosilnosti 525 ton.

Danes upravlja s 22 ladjami skupne nosilnosti 852.133 ton in opravlja mednarodne pomorske prevoze v prosti plovbi in linijski dejavnosti. Svoj današnji položaj na mednarodnem trgu je dosegla s kakovostnimi transportnimi storitvami, ki ustrezajo potrebam in zahtevam trga, za kar si bo prizadevala tudi v bodoče.

Več o tem zanimivem podjetju, ki dokazuje, da smo Slovenci narod pomorščakov, izveste na strani http://www.splosnaplovba.com/index.php

Na naših straneh si lahko ogledate filatelistični material, ki je ob tem jubileju nastal.

 Če pa želite informacije o filatelističnem materialu, pišite na naslov franc.romih@elkatv.si

Gasilski muzej PGD Miklavž pri Ormožu

»Bilo je na velikonočni ponedeljek leta 1920.Krasno pomladansko sonce je obsevalo naše gorice, med katerimi je bliščala v pomladanskem dnevu naša vasica. Svečano razpoloženi so hiteli prebivalci od pozne maše na svoje domove.

Okoli ene ure popoldne pa se nenadoma zaslišijo obupni klici na pomoč. V te klice je posegel tudi cerkveni zvonček, edini, katerega nam je pustila vojna vojaška oblast.

lz Kajžarja se je dvigal temen dim, ki je naznanjal velik požar. Vsled neprevidnega velikonočnega streljanja se je vžgala viničarija graščine Dornava in plamen je v par trenutkih objel tudi sosednja poslopja. Obupani prebivalci so reševali, kolikor se je dalo, polivali so ogenj z vodo,a niso ga mogli zadušiti. Slednjič je prihitela na pomoč požarna bramba iz Vitana, kateri se je po težkem trudu posrečilo,da je obranila sosednja poslopja in tako zabranila se večjo nesrečo.«

Zapisani odlomek je povzet iz začetka bogate kronike PGD Miklavž pri Ormožu.

Zraven kronike pa imamo ohranjenega še veliko pisnega gradiva od ustanovitve društva 1921 pa do danes. Potem nam je ostalo še precej kosov stare gasilske opreme. Od prvih čelad, ročnikov, sekiric, luči in motorne brizgalne ILA iz leta 1941.

Nekega dne se je porodila misel, da bi imeli svoj muzej. Pogledali in povprašali smo malo po sosednjih društvih in kar hitro se nam je nabralo lepo število motornih in ena ročna brizgalna. Trenutno imamo največjo zbirko gasilnih brizgaln v vzhodnem delu Slovenije.

Ker pa nismo imeli ustreznih prostorov, smo se odločili, da rabimo gasilski dom. Tako smo dogradili eno garažo, v zgornjem delu pa bo imel prostor naš muzej.

Svečana otvoritev dograjenega gasilskega doma in muzeja bo 24.oktobra 2009.

Na ta dan bo tudi priložnostni poštni žig, osebna poštna znamka in spominska kuverta.

PGD Miklavž pri Ormožu

Fekonja Emil

Informacije in naročila: fekonja.emil@hotmail.com

20. PIKIN festival

Velenje, 20. do 26. september 2009 

Organizatorji Pikinega festivala so v teh dnevih sredi največjih priprav na letošnji festival, ki bo v Velenju potekal med 20. in 26. septembrom. Tokratni festival bo prav poseben, saj Velenjčani druženje s Piko Nogavičko, ki se je usidrala v srca mnogih otrok in odraslih, letos prirejajo že dvajsetič. Festival je iz enodnevnega dogodka, ki je na velenjskem Titovem trgu prvič potekal leta 1990, v dvajsetih letih prerasel v največji slovenski otroški festival, ki postaja prepoznaven tudi v tujini, vsako leto pa ga obišče preko 80.000 otrok in njihovih staršev oziroma spremljevalcev.
Festival ima vsako leto rdečo nit, ki vsebinsko povezuje vse programske sklope festivala. Tako bo letos – skladno z evropskim letom ustvarjalnosti in inovativnosti – osrednja tema festivala »Pikaste ideje«. Otroci bodo lahko svojo inovativnost izražali na več kot 100 ustvarjalnih delavnicah, v Pikinem natečaju, na glasbeno-plesnem vrtiljaku in še kje … Častna pokroviteljica letošnjega festivala bo gospa Vlasta Nussdorfer, ki bo na posebni svečanosti v Velenju prejela tudi naziv Pikine ambasadorke in se tako pridružila ambasadorskemu zboru Pikinih prijateljic, ki so ta naziv pridobile v preteklih letih.

Več o festivalu izveste na straneh http://www.festival-velenje.si/pikin-festival/

Od 10.9.  do 30.9.2009  bo v prostorih Kulturnega doma v Velenju tudi filatelistična razstava na temo ASTRID LINDGREN IN NJENI LITERARNI JUNAKI s poudarkom na Piki Nogavički. Vabljeni na ogled.

Izšla  bo tudi nova osebna poštna znamka, ki si jo lahko na naših straneh ogledate.

V dneh od 20. do 26. septembra pa bo vsak dan v uporabi priložnostni poštni žig na prireditvenem prostoru ob Velenjskem jezeru, kjer uraduje Pikina pošta.

Božo Kos

slovenski fizik, ilustrator, urednik in satirik, * 3. november 1931, Maribor, † 19. april 2009. 

Božo Kos se je rodil v mešani družini. Oče je bil katoliški Slovenec, mama slovenska Judinja. Starša sta se dogovorila, da bodo sinovi vzgojeni v skladu s katoliškim, hčere pa v skladu z judovskim naukom. Družina in čas, v katerem je Božo prišel na svet, sta prispevala svoje k oblikovanju risarja, ki združuje duhovitost in talent.

Junija 1941 je bil Božo kot desetletni otrok po okupaciji Jugoslavije skupaj z družino prisilno preseljen v Srbijo, kjer je preživel vojno. Judovsko vzgojene sestre so v Srbiji strahu pred nacizmom prevzele krščanstvo.

Po vojni se je vrnil v Slovenijo, kjer je v srednji šoli začel honorarno pisati za časopis Večer. Ob neki priložnosti je svoj članek dopolnil z ilustracijo, ta pa je bila uredniku tako všeč, da je Boža prosil za več takšnih prispevkov. Tako je začel intenzivno risati za Večer in za Pavliho, s čimer se je preživljal med študijem fizike na ljubljanski univerzi. V Ljubljani je tudi ostal in tam preživel svoje življenje. S sinom Miho Kosom sta ustvarjala revijo Petka, ki jo je Božo opremljal s svojimi jasnimi, a zabavnimi risbami.

Po študiju je postal svobodni umetnik in se je preživljal izključno z ilustriranjem. Med drugim je ilustriral učbenike, različne mladinske revije in knjige. Ustvaril je tudi strip Kavboj Pipec in Rdeča pesa, ki je bil v Sloveniji med mladino zelo priljubljen.

Leta 1956 se je zaposlil kot urednik Pavlihe, kasneje pa otroške revije Ciciban, za kateri je hkrati tudi ustvarjal, sodeloval pa je tudi s televizijo. Za sodelovanje v oddaji Živalski karneval, je prejel tudi nagrado Prešernovega sklada (1966). Poleg te nagrade je prejel še dve Levstikovi in dve Tomšičevi (novinarski) nagradi (1956, 1958), nagrado Mlado pokolenje, Žagarjevo nagrado (1981) ter nagrado Aritas na trienalu slovenske satire (2001).

Zelo pomembno je tudi njegovo delo pri popularizaciji znanosti. Znamenito Veselo šolo so popestrile njegove nepozabne ilustracije, zelo pomembno pa je tudi njegovo sodelovanje v Hiši eksperimentov v Ljubljani, kjer lahko otroci na zanimiv in predvsem razumljiv in šaljiv način spoznavajo osnovna spoznanja iz sveta znanosti 

Božo Kos velja za enega najbolj inovativnih in prepoznavnih slovenskih ilustratorjev.

Božo Kos pa je pustil lep pečat tudi v filateliji, saj je bil avtor kar nekaj znamkam. In prav lepo to sovpada s tem, da je jubilejna 500. znamka v naši galeriji namenjena prav njemu.

Njegove so tudi osebne znamke 93, 94, 95 in 96  v naši galeriji in znamke, ki jih je izdelal za Pošto Slovenije.

Janez J. Švajncer, general v pokoju

Janez J. Švajncer,  brigadir Slovenske vojske, rojen 1948 v Ljubljani. Od decembra 1990 je sodeloval pri preoblikovanju Teritorialne obrambe v slovensko vojsko. Oblikoval novi znak, zastavo,  uniformo, odlikovanja nove slovenske vojske. Pripravil prvi učbenik za častnike SV, organiziral in vodil vojaški del slovesnosti ob razglasitvi slovenske državne samostojnosti v Ljubljani 26.6.1991.

Načelnik oddelka za domovinsko vzgojo republiškega štaba 1991-1992, nato 1993 podsekretar  Ministstva za obrambo in direktor uprave za vojaške zadeve. Na šoli za častnike Slovenske vojske predaval Slovensko vojno in vojaško zgodovino, zasnoval nov časopis slovenske vojske in bil njegov prvi glavni urednik, vodil priprave za postavitev stalne zbirke slovenskega vojnega muzeja  na ljubljanskem gradu. Po krivičnih obtožbah leta 1994 odstavljen, 1996 administrativno upokojen.

Je avtor več knjig o vojaški zgodovini, starem orožju, odlikovanjih in leposlovnih knjig.  Je nosilec  visokih vojaških in civilnih odličij ter priznanj.

Živi v Logatcu, kjer ima Vojni muzej in izdaja Vojno zgodovinski zbornik. (Doslej je izšlo 37 številk).

Osebna znamka s sliko Janeza J. Švajncerja  v uniformi brigadirja Slovenske vojske iz leta 1994 je izšla v samozaložbi.

Vojko Čeligoj,

Ilirska Bistrica, 28. 8. 09

140 let 8.slovenskega tabora v Ormožu

8. avgusta 2009 je minilo 140 let od dneva, ko so se v Kečkovem logu v Ormožu zbrali narodno zavedni možje in žene,ter se v svojem prebujajočem se boju za enakopravnost slovenskega naroda in jezika udeležili velikega politično-kulturnega zborovanja pod milim nebom, imenovanega tabor. Nad 9.000 zbranih posameznikov iz slovenskih in hrvaških krajev je pozorno prisluhnilo zvenečim besedam narodnih buditeljev, ki so kakor v en glas poudarjali pomen združitve vseh Slovencev, nujnost uvedbe slovenskega jezika v urade in šole, pomen napredne vzgoje mladine in njeno vsestransko poučevanje, potrebo po ustanovitvi hranilnice za ormoški okraj in gradnji mostu čez reko Dravo na Hrvaško. Med govorniki si je posebno pozornost prislužil Božidar Raič, sicer rojen domačin z Žvaba, ki je z močjo svoje besede zbrano množico še posebej navdušil, navzočo mladino pa pripravil do izreka čustvene narodoljubne prisege.
 
Ob tem spominu na Ormoški tabor, ki je bil osmi po vrsti( med leti 1868 in 1871 se jih je zvrstilo osemnajst) je bila izdana   osebna znamka, spominska kuverta in priložnostni žig.
 
Informacije in naročila  na e-mail    fekonja.emil@hotmail.com

Znamko si lahko ogledate tudi na naših straneh.

Osebna znamka za Danila Pirca – Črnega brata

Gospa Darinka Kravanja iz Bovca je na lastno pobudo izdala osebno znamko za njenega brata Danila Pirca iz Bovca. Na sliki je komaj dveletni Danilo z velike družinske fotografije posnete  leta 1913, le nekaj mesecev predno so avstrijske oblasti izselile prebivalstvo vdolž reke Soče v pričakovanju vojnega spopada. Družina Pirec je morala v Podklošter na Koroškem, kjer je ostala polna štiri leta, dokler se ni svetovna vojna končala.

Družina se je vrnila v uničene domove. Mladi Danilo Pirec se je kasneje kot 16-letni dijak pridružil mladinski uporniški skupini, z imenom Črni bratje in izvajali so drzne akcije proti italijanski fašistični oblasti. Na enem od letakov, ki so jih razširjali so napisali nekoliko popravljeno Gregorčičevo pesem:

» ...Ne bo nas več fašist teptal, ne tlačil nas krvavo, naš rod bo tu gospodoval, naš jezik, naše pravo!..«. 

Načrtovali so tudi oboroženo akcijo. Bili so odkriti, zaprti, pretepeni in mučeni. Na teh posledicah je član te skupine Mirko Brezavšček iz Gornjega Cerovega kmalu umrl.

Vsem odkritim Črnim bratom so bile nedostopne vse italijanske šole; niso pa jih sprejeli niti na služenje obveznega vojaškega roka v italijansko vojsko. Greh je bil prevelik!

Pisatelj France Bevk je po tej resnični zgodbi napisal povest »Črni bratje«.

Čestitke gospe Darinki Kravanja, ki  je kljub svoji visoki starosti, kmalu bo postala stoletnica, s poštno znamko ohranila spomin na svojega brata Danila, vzornega primorskega junaka. 

Vojko Čeligoj

Loški muzej Škofja Loka

70 letnica delovanja 

Loški muzej, ustanovljen leta 1939, je muzej kompleksnega tipa z arheološko, zgodovinsko, kulturnozgodovinsko, umetnostnozgodovinsko, etnološko in prirodoslovno zbirko. Muzej varuje naravno in kulturno dediščino škofjeloškega območja, ki je v preteklosti kar 830 let (od leta 973 do leta 1803) pripadalo bavarski škofiji Freising. Svoje prostore ima na Loškem gradu, ki se prvič omenja že leta 1215 kot "castrum firmissimum", kar pomeni zelo močno utrjen grad. Muzej upravlja tudi z dvema galerijama: Galerijo Ivana Groharja in Galerijo Franceta Miheliča, slikarjevo stalno zbirko.

Več o muzeju lahko izveste na straneh http://www.loski-muzej.si/o_muzeju/lokacija/

Muzej pogosto sodeluje s filatelisti iz Škofje Loke in tudi širše. Na naših straneh si lahko ogledate dve zares lepi osebni poštni znamki, ki jih je založil muzej.

Nove znamke PND FS Ilirska Bistrica

TRETJI NIZ OSEBNIH ZNAMK POMEMBNIH DOMAČINOV 2009 

Eventuelna naročila na naslovu PND Ilirska Bistrica, pp 41, 6250 Ilirska Bistrica ali na mobi: 031 601 522 (cena 1,50€ kos)

Dr. Karel LAVRIČ (1818—1876), organizator kulturnega in političnega življenja na Primorskem, rojen 1.11.1818 na Premu. Doktoriral pravo v Gradcu. Odvetnik v Tolminu, se vključil v slov. narodno gibanje, soustanovitelj in predsednik čitalnice v Tolminu (1862), v času delovanja v Ajdovščini in Gorici vodil organiziranje čitalnic na Primorskem. Bil soorganizator Tabora v Šempasu (1868) in sodeloval na taborih po Primorski. Bil izvoljen v Goriški deželni zbor in vodil politično društvo Soča na Goriškem. Bil je najvidnejša osebnost slovenske politike na Primorskem. Dosledno je zagovarjal jezikovno enakopravnost in zedinjeno Slovenijo. Umrl 3.3.1876 v Gorici. Na Premskem gradu spominska plošča, njegovo ime nosi trg in knjižnica v Ajdovščini, doprsni kip v Novi Gorici). (ES, zvezek 6)

Aleksander  LIČAN (1839—1890), posestnik, lastnik mlina in žage, trgovec, župan, izhaja iz družine, ki ji je dal poseben pečat njegov stari oče Matija Ličan, znan kot  »Stari Slovenec«. Po ljudski šoli v Trnovem je obiskoval trgovsko šolo v Ljubljani. S skrbnim gospodarjenjem je povečal posestvo. Razširil je trgovino, se ukvarjal z vinogradništvom, prevozništvom, kmetijstvom, čebelarstvom, bil dolgo let bistriški župan  in v tem času dal sezidati zvonik k cerkvi sv. Jurija (1881). Bil je pomemben član kroga bistriških kulturnikov. Uresničil je pobudo svojega starega očeta  o ustanovitvi bistriške čitalnice (1864) in bil njem prvi predsednik. Za splošno dobro ga je cesar odlikoval s srebrnim križcem s krono.  Simon Gregorčič je Aleksandru Ličanu posvetil nagrobne stihe.( Rod Matije Ličana »Starega Slovenca«, Metka Jereb Ličan, 04.)

Janez BILC (1839—1906), duhovnik, pesnik, prevajalec in publicist. Rojen 7.1.1849 v Ilirski Bistrici. Se šolal v Trnovem, v Ljubljani in na Reki. Bogoslovje opravil v Ljubljani in ob koncu šolanja težko zbolel. Služboval v Trnovem, na Vipavskem. Se zaradi bolezni 1872 upokojil. Do smrti 13.7.1906 živel doma. Pisal je v vezani in prosti besedi, pesmi so domoljubne, verske vsebine, opisuje naravo, domači kraj in okolico, Istro in Čičarijo. Zgleduje se pri Vodniku, Prešernu in Vilharju. Objavlja v tedanjih časnikih. Večja dela: Tarbula, krščanska junkinja, domača povest: Sveti večer, povest Slovenski drvarji, prevede Smrt Smail-Age Čengića, pesnitev Sveta družina. Izda pesniško zbirko Prvenci. Ohranjena ročno pisana kronika Trnovske fare. Sodeluje pri ustanavljanju bistriške čitalnice in njej v čast spesni himnično pesem, ki jo uglasbil Fran Gerbič in jo ob otvoritvi zapojejo bistriški pevci. Napisal je prvi turistični vodič po Postojnski jami. Bilcu v spomin: Spominska plošča na rojstni hiši in ulica Bilčeva pot.(SPBL, st.81/82)

Miroslav Friderik MARTINČIČ (1849—1936) notar, živahen družbeni in kulturni delavec v Bistrici, prvi predsednik domačega planinskega društva, pobudnik gradnje prve društvene postojanke v Črnem dolu pod Snežnikom. Rojen v Cerknici, se šolal doma, v Ljubljani in na Dunaju. Martinčič se  je s svojo družino ob prihodu v Bistrico trdno usidral v družbeno življenje kraja. Bil je pobudnik ustanovitve podružnice Slovenskega planinskega društva v Ilirski Bistrici in jo vodil polnih štirinajst let. Bil pobudnik gradnje koče v Črnem domu, zamisel je ostvaril tajnik dr. Fran Kouča. Kočo so imenovali po Miroslavu Vilharju. Bila je prva slovenska planinska koča pod Snežnikom. Bil je dejaven v mnogih društvih, pasebej v lovskem. Po italijanski zasedbi naših krajev je hitro padel v nemilost novim oblastem, ki so ga leta 1920 pregnale v Jugoslavijo. Umrl je pri vnukinji v Tuzli 1936.

100-letnica rojstva glasbenika Radovana Gobca

V Izoli so imeli sejem "Vsake ščiat"

tudi Izolski filatelisti so aktivni, sporoča Jadran Kljun 

V izolskem parku Pietro Coppo je v soboto 11.4.2009 potekal 5. mednarodni Izolski velikonočni sejem starin in običajev "Vsake ščiat". Na sejmu, čigar ime v istrskem dialektu pomeni vsega po malem, so prodajali vse vrste starin.

Izdana je bila osebna poštna znamka, ki se od znamke številka 250, ki je bila izdana lani, razlikuje po  različni barvi okvirja.

Znamko si lahko ogledate tukaj, več informacij pa dobite na naslovu kljunjadran@gmail.com

COLLECTA 2009

3.mednarodni sejem zbirateljstva 

Izšla je nova osebna znamka ob 3.sejmu zbirateljstva v Ljubljani.

Več o sejmu zveste na straneh http://www.collecta.si

Ovojnice z žigi in znamko ali posebej le znamko ste lahko obiskovalci  kupili na recepciji ob vhodu na prireditev v preddverju Marmorne dvorane (dvorana B2).

Cena je bila 5€. Na tej strani ne bomo sodili o ceni osebne znamke, saj je to stvar vsakega posameznika. Mnenje si lahko izoblikujete sami. Poraja pa se vprašanje, ali je znamka res vredna 5€, če je njena nabavna cena 0,66€?

Sejem je priložnost, da srečaš mnogo zbiralskih kolegov in že to je  doživetje.

Verjetno ne zasoljene cene, ne dež tega ne morejo pokvariti.

PND Ilirska Bistrica - nove osebne poštne znamke

Izšle v marcu 2009 

 Izšle so nove osebne poštne znamke s pomembnimi primorci. Znamke  je moč dobiti na naslovu Primorsko numizmatično društvo, Hrib svobode 8, 6250 Ilirska Bistrica po ceni 1,50.- € ali po telefonu  031 601 522. 

Letos bodo izdali štiri osebne poštne znamke. Morda bo na njih tudi kakšna primorka.

FRAN VALENČIČ  (1878—1916).  Ob 130-letnici rojstva.

Jurist in pesnik. Rojen v Ilirski Bistrici, 29. januarja 1878. Oče Franc, trgovec in posestnik. Mati Josipina roj. Ličan. Padel 16. sept. 1916 v sedmi soški ofenzivi pri Doberdobu. Gimnazijo obiskoval v Gorici in Ljubljani, pravo na Dunaju. V času šolanja v Ljubljani bil med zadnjimi člani dijaške Zadruge skupaj z Ivanom Cankarjem in Dragotinom Kettejem. Bil odvetniški pripravnik v Gorici. Objavljal pesmi v Ljubljanskem zvonu. V slovenski jezik prevedel libreto Rossinijeve opere Viljem Tell, ki je bila uspešno izvedena v ljubljanski operi leta 1902.  Izbor  njegovih pesmi je bil objavljen v Literarnem glasilu Stopinje 13,  Ilirska Bistrica, 2004.

MIROSLAV VILHAR   (1818 – 1871).  Ob 190-letnici rojstva.

Pesnik, skladatelj, politik, deželni poslanec, župan v Knežaku, gospodar na Kalcu. Rojen 7. sept. 1818 v Planini pri Postojni. Osnovno šolo je obiskoval v Postojni, gimnazijo v St. Paulu  na Koroškem, pravo študiral na Dunaju in Gradcu. Leta 1843 se je vrnil na grad Kalc, ustvaril družino, starejšim otrokom je bil domači učitelj pisatelj Fran Levstik. Njegovo spevoigro Jamska Ivanka je Dramatično društvo v Ljubljani uprizorilo kar tisoč krat. Mnoge Vilharjeve pesmi so ponarodele kot Lipa zelenela je, Po jezeru ... Leta 1860 izdal svojo zbirko Pesmi Miroslava Vilharja, v naslednjih letih pa več svojih ljudskih iger.  Z mnogimi narodnjaki je ob gradu Kalc, 9. maja 1869 organiziral znameniti in odmevni Tabor na Pivki, prvi na Kranjskem. Umrl je 6. avgusta 1871 in pokopan v Knežaku. Spominska obeležja: Planinska Vilharjeva koča v Črnem dolu 1914,  Ulica Miroslava Vilharja v Ilirski Bistrici, Kip in Osnovna šola Miroslava Vilharja v Postojni, kip v Planinini pri Postojni.

VIKTOR VIKO BOBEK   (1909—1941).  Ob 100-letnici rojstva.

Organizator in vodja domoljubne protifašistične organizacije TIGR na območju Ilirske Bistrice in južne Primorske. Rojen 3. novembra 1909 v Trnovem, se izšolal v pekarstvu in imel pekarno v Trnovem. Delovanje tigrovske organizacije pri zbiranju obveščevalnih podatkov se je še razmahnilo z gradnjo vojaških objektov nad Ilirsko Bistrico, vzdolž Italijansko-Jugoslovanske meje in italijanskimi vojaškimi posegi v Evropi in Afriki. Bobkovo tigrovko delovanje je bilo vključeno v širše protiitalijansko narodno delovanje na Primorskem in se povezovalo s primorskimi emigranti v Jugoslaviji. Viktor Bobek je bil ujet in na II. Tržaškem procesu pred posebnim sodiščem Kraljevine Italije za zaščito države obsojen na smrt. Ustreljen je bil s  Pinkom Tomažičem, Ivanom Vadnjalom, Simom Kosom in Ivanom Ivančičem, na Openskem strelišču, 15. dec. 1941. Leta 1997 je bil posmrtno odlikovan z Zlatim častnim znakom svobode Republike Slovenije. Spominska obeležja: V Trnovem: spominska plošča na Bobkovi hiši, spomenik TIGRu na Hribu svobode, Ulica Viktorja Bobkova v Trnovem.

Pošta 2394 Kotlje - ponovno 10 let v kraju

promocija filatelije med mladimi 

4.3.2009 je minilo 10 let, odkar v Kotljah ponovno deluje pošta. Prijazni uslužbenci, vedno polna pošta, kopica filatelističnih aktivnosti (priložnostni žigi, stalna filatelistična razstava), samo po sebi govori o tem, da pošta živi in diha s krajem. Člani Koroškega filatelističnega društva - KFD iz Raven so  ob tej priložnosti menili, da omenjeno ne bi smelo kar tako iti mimo, pa čeprav je obletnica skromna in majhna. Takšno priložnost so  ob pomoči Pošte Slovenije izkoristili za širjenje in promocijo filatelije.

In da ni bila sreda, ko je pošta odprta tudi v popoldanskem času, samo navaden, po poštarsko dolg deloven dan, so na pošto povabili učence osnovne šole v Kotljah, ki je v lanskem letu praznovala 100 obletnico delovanja. Tako je bil dan res pester in živžav na pošti popoln.

Učenci so zapolnili cel dopoldan na pošti. Prav vsak učenec je oddal ta dan najmanj eno pismo. Na pisma so že v šoli napisali naslove, nalepili znamke, v pisma vložili risbice ali lepe želje za domače ali sorodnike in oddana pisma so romala na prave naslove po pošti.

Akcija je potekala pod sloganomoma: „NALEPI ZNAMKO NA VSAKO PISMO“ in „ZBIRAJMO POŠTNE ZNAMKE“

Člani KFD iz Raven so pripravili v prostorih pošte Kotlje filatelistično razstavo, tega dne pa je bil v uporabi tudi priložnostni poštni žig, ki je bil odtisnjen na vse poštne pošiljke, ki so bile tega dne oddane na pošti.

Na pošti so med otroke in učiteljice člani Koroškega filatelističnega društva delili Biltene in zloženke Pošte Slovenije in jih seznanili s filatelističnimi izdelki, ki jih ponuja Pošta Slovenije in so dosegljivi tudi na njihovi in naši – Kotuljski pošti.

V posebno škatlo so člani pripravili žigosane znamke s celega sveta, še posebej slovenske in prav vsak otrok si je lahko vzel znamke, ki  jih želel. Znamk je bilo dovolj za vse otroke bližnje šole in filatelisti so bili zelo veseli, ko je bila ob odhodu zadnjega, škatlja z znamkami prazna.

Ob tej priložnosti se je dogajanja udeležil tudi mag. Bojan Bračič, uslužbenec Službe za znamke Pošte Slovenije, ki je učence poskušal navdušiti za zbiranje znamk in pripravljanje tematskih filatelističnih zgodbic, ki jih lahko pripovedujejo znamke. Učiteljicam pa je razdelil delovne zvezke za pripravo filatelističnega krožka.

Dan je bi res pester in upajmo, da bodo razdeljene znamke in literatura, kakšnega nadebudneža navdušila za filatelijo.

Mariborski škof Ivan Jožef Tomažič

60 letnica smrti 

Mariborski škof Ivan Jožef Tomažič je bil rojen v župniji Sv. Miklavž pri Ormožu 1. avgusta 1876. Osnovno šolo je obiskoval pri Sv. Miklavžu, gimnazijo pa v Ljubljani (1887-1895), nakar je vstopil v mariborsko bogoslovje in bil 5. decembra 1898 posvečen za duhovnika.

Leta 1899 je bil nastavljen za kaplana pri Sv. Juriju ob Ščavnici, kjer je ostal dve leti, nato je bil dve leti kaplan še v Celju.

Leta 1903 je bil poslan v Innsbruck na nadaljnji študij in 4. aprila 1906 je postal doktor bogoslovnih znanosti.

V škofa je bil posvečen 1. avgusta 1928, na svoj 52. rojstni dan, vodstvo mariborske škofije pa je prevzel 1. avgusta 1933 in bil slovesno ustoličen v mariborski stolnici 15. avgusta 1933.  Za svoje škofovsko geslo si je izbral  »Non ego, sed Deus« (Ne jaz, ampak Bog).

Škof Ivan Jožef Tomažič je bil dober organizator, pripravljen na sporazumevanje in zelo priljubljen med duhovniki in verniki. Zelo si je prizadeval za beatifikacijo škofa Slomška. V skrbi za duhovniške poklice je sam odkupil zemljišče pod Kalvarijo in pričel z gradnjo novega bogoslovja in visoke teološke šole.

Čas štirih vojnih let je bil za škofa najtežja preizkušnja. Ostal je sicer v Mariboru,  vendar pod stalno kontrolo Nemcev. Veliko večino duhovnikov so mu Nemci pregnali ali pozaprli.

Zelo bolan je 5. decembra 1948 na tiho v svoji zasebni kapeli praznoval zlato mašo. Moči so mu vse bolj pešale in je od srčne kapi 26. februarja 1949 umrl.

Ob 60-letnici njegove smrti sta  Krajevna skupnost Miklavž pri Ormožu in Škofija Maribor pripravili razstavo njegovih del. Ob tej priložnosti sta izdani osebna poštna znamka,  kuverta in priložnostni poštni žig. Filatelistični material je na voljo na mailu: fekonja.emil@hotmail.com .

Emil Fekonja

MATIJA MAJAR - ZILJSKI

prva osebna znamka v seriji znamenitih Korošic in Korošcev 

 Koroško filatelistično društvo iz Raven je založilo novo osebno poštno znamko v nakladi 200 kosov v čast znamenitega Korošca - Matija Majar Ziljskega.

In zakaj je Matija Majer Ziljski tako pomemben. Bil je pobudnik programa Zedinjene Slovenije in celovški kaplan. Zaradi aktivne nacionalno-politične dejavnosti je nemška duhovščina zahtevala pri škofu, da Majarja premesti iz Celovca in tako je bil 1848 leta premeščen na Sv. Višarje. V treh letih so ga premeščali po številnih, po večini nemških župnijah in ga leta 1851 namestili kot župnijskega upravitelja gorjanske župnije v Gorjah na Zilji.  Prvi je predložil javnosti zahtevo po enakopravnosti slovenskega jezika v šoli in upravi. Najbolj je slovel kot narodopisec in zbiratelj narodnega izročila. Posebno znamenit je njegov "Moskovski rokopis", Majarjev zbornik narodnih pesmi ugank in pregovorov, ki ga je izdal v Moskvi leta 1869, kjer ga hranijo še danes .

 Več o njem, njegovem delu in življenju  lahko zveste na straneh http://sl.wikipedia.org/wiki/Matija_Majar 

Znamka bo izšla 7.2.2009 ob njegovi 200 letnici rojstva. Na pot jo bo pospremil tudi priložnostni poštni žig.

HAROLOGI - mi vemo, kaj potrebujejo vaši lasje

Podjetje SAMEKS NOVO MESTO d.o.o. ekskluzivno zastopa švedsko blagovno znamko lasne kozmetike HAROLOGI.

V Sloveniji se intenzivneje uveljavlja nova lasna kozmetika Harologi, ki temelji na naravnih osnovah in na drugačnem pristopu do reševanja problematike las. Harologi sistem temelji na znanju, analizah in prijaznemu odnosu do okolja, osebnem pristopu, izdelkih visoke kakovosti in celostnem pristopu k negi las. Frizer - Harologist ve, da so vaši lasje edinstveni, kot je edinstven tudi vaš prstni odtis, zato naredi individualne teste in analize vaših las.

Več o lasni kozmetiki HAROLOGI in novem konceptu izveste na strani http://www.harologi.si

 Promocijo  lasne kozmetike so zaokrožili z izdajo zares všečne osebne znamke, ki si jo lahko tukaj ogledate.

V salonih podjetja SAMEKS NOVO MESTO d.o.o. vedo naslednje: SAMO NARAVNO JE DOVOLJ DOBRO ZA VAŠE LASE.

Josip Potepan (II.del)

Josip Potepan, 1848-1893 

Slapovi Sušca

Turistično društvo Ilirska Bistrica 

»SLAPOVI SUŠCA« za turistični jubilej.

Turistično društvo Ilirska Bistrica slavi v tem letu 110 letnico. Davnega leta 1898 so prosvetljeni domačini ustanovili »Društvo za olepšanje Bistrice, Trnova in okolice« in zastavili številne pobude za lepšo podobo kraja in okolice, za razvoj tujskega prometa in gostinske ponudbe in prenočitvenih možnosti.

Turistično društvo Ilirska Bistrica v sedanji obliki je bilo ustanovljeno leta 1951 in neprekinjeno deluje še danes.

V soboto 22. novembra proslavljajo visok društveni jubilej in  spomnili so se vseh, ki so v 110 letih delovanja pomembno doprinesli k delovanju društva. Ob tej priliki so izdali brošuro s podatki o delovanju društva v tem času. Izdali pa so tudi spominsko razglednico in osebno znamko s predstavitvijo Slapov sušca najlepše naravne znamenitosti na obrobju Ilirske Bistrice. Na dan slavja je pošta 5250 Ilirska Bistrica uporabljala priložnostni poštni žig s simboli tega visokega bistriškega jubileja! Domači filatelisti pa so pripravili na OŠ Antona Žnideršiča filatelistično razstavo s predstavitvijo starih domačih razglednic (Primož Rojc) in znamk Pošte Slovenije s turistično vsebino (Vojko Čeligoj). Naj omenimo, da so bili domači filatelisti, ki delujejo v okviru Primorskega numizmatičnega društva tudi pobudniki nekoliko poštnih znamk, ki so predstavile tudi nekatere turistične posebnosti Ilirske Bistrice in okolice: Snežnik, pustni liki Škoromati in Vrbiške šjme ter skupine likov domačih pomembnih domačinov: Dragotin Kette, Bogumil Brinšek, France Pavlovec, Anton Žnideršič in Josip Potepan.   

Digiskopija

Marjan Cigoj na svoji strani odstira nove načine fotografiranja 

Digiskopija je nova veja tehnike fotografiranja oddaljenih predmetov. Boter tega izuma je bil malezijec Laurenec Poh, ki je v letu 1999 pri opazovanju ptic po naklučju spoznal, da lahko opazovane ptice z digitalnim fotoaparatom preko teleskopa tudi posname. Ta tehnika fotografiranja se je zelo hitro prijela, predvsem pri naravoslovnih fotografih, saj nam razmere v naravi velikokrat ne dopuščajo, da se živalim (predmetom) dovolj približamo.

Na spletnih straneh http://digiskopija.si je lep prikaz te tehnike fotografiranja, saj so nekatere fotografije posnete na velike razdalje tudi več kilometrov.

Marjan to tehniko v največji meri koristi za fotografiranje ptic in pa ostalih živali.

Z osebno znamko na kateri je eden najlepših naših ptičev vodomec je želel opozoriti na to novo in dokaj neznano tehniko.

Prav vodomcu (ptici na znamki) je posvetil veliko časa, saj je to ptica, ki živi izključno ob vodi in jo iz leta v leto redkeje vidimo, kaj šele da bi fotografirali. Z digiskopijo pa jo veliko lažje posnamemo.

Pika zopet z nami

19. Pikin festival - največji otroški festival v Sloveniji - organizator Festival Velenje 

Dve rdeči kitki, pege na licih in nosku, pisani in različni nogavici in preveliki čevlji – to je Pika. Tista Pika, ki je osvojila srca malih in velikih širom sveta, in tista Pika, okrog katere se vse vrti v času Pikinega festivala v Velenju. Pikin festival, ki je  iz enodnevne prireditve prerasel v največjo otroško prireditev v Sloveniji, domuje v Velenju. Tam so leta 1990 sodelavci Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje in Kulturnega centra Ivana Napotnika prvič pripravili nadvse zanimiv, ustvarjalen in živahen dan za otroke, poimenovali pa so ga po priljubljeni knjižni junakinji. Kmalu je prireditev začela rasti, v program so vstopale nove vsebine in številni novi sodelavci so se pridružili organizaciji. Prireditev je prerasla v osemdnevno dogajanje na številnih lokacijah v Velenju in njegovi okolici, v pripravo in izvedbo prireditve se vsako leto vključuje več sodelavcev, vedno več je širšega zanimanja za festival, ki je zadnja leta pokukal tudi že preko državnih meja. Tudi obiskovalcev, tistih s kitkami, pegami in pisanimi nogavicami, je iz leta v leto več. Nekaj pa ostaja; festival je ves čas namenjen otrokom in njihovim staršem, dogajanje pa vzpodbuja in predstavlja otroško ustvarjalnost in domišljijo, ponuja številne izobraževalne vsebine, krepi otroški občutek za sočloveka in humanost, tke številne prijateljske niti tudi preko meja, usmerja mlade k strpnosti in sprejemanju drugačnosti in utrjuje vezi med generacijami. Pikin festival tako zadnja leta obišče že več kot 65 tisoč obiskovalcev, ki se vsako leto radi vračajo na prizorišča prireditve.

Pikin festival je največji otroški festival v Sloveniji. V času festivala deluje več kot 100 Pikinih ustvarjalnih delavnic, veliki in mali gledališki oder, pravljični in koncertni oder, v mestu so razstave, Pikin kino, humanitarna akcija. Pikin festival se zaključi s Pikinim dnevom.Prizorišče festivala je Velenjsko jezero in druge lokacije v mestu  Ogled prireditve je brezplačen. Letošnji festival pa bo potekal od 21.9.do 27.9.2008.

Še več o festivalu izveste na strani  http://www.pikinfestival.org

IN KAJ  VAS ŠE ČAKA V PIKINI DEŽELI ... Med drugim tudi Pikina pošta

Tu boste lahko kupili razglednice, znamke, napisali pismo, dopisnico in pošiljke oddali v nabiralnik. Pika – poštarica bo oddano pošto opremila s priložnostnim Pikinim žigom 19. Pikinega festivala in vaši »lepi pozdravi iz Velenja« bodo naslednji dan že v kateremkoli kraju v Sloveniji. V Pikini pošti boste lahko kupili tudi čisto pravo Pikino poštno znamko. Pikina pošta bo delovala v sodelovanju s Pošto Slovenije, d.d.

Oglejte si novo Pikino poštno znamko. Izšla je v količini 5020 kosov.

Pikina pošta ima tudi svoj priložnosti poštni žig, ki ima premičen datum. Na samem prireditvenem prostoru bo na voljo od 21.9.2008 do 27.9.2008.

20. obletnica procesa proti četverici JBTZ

osebne poštne znamke po fotografijah Toneta Stojka 

31. maja 2008 je minilo natanko 20 let od aretacije Janeza Janše v prostorih Mikro Ade v Ljubljani, ki sta ji v naslednjih dneh sledili še aretaciji takratnega Mladininega novinarja, Davida Tasiča, in vojaškega častnika, Ivana Borštnerja, medtem ko se je Franci Zavrl, takratni odgovorni urednik Mladine, aretaciji uspel izogniti z begom v psihiatrično bolnišnico. Sledila je obtožnica zaradi izdaje vojaške skrivnosti proti vsem štirim, ki jo je vložilo Vojaško sodišče v Ljubljani, in tako se je pričel »proces proti četverici« oz. proces pred vojaškim sodiščem, ki ga javnost pozna tudi kot »afera JBTZ«.  Proces, ki se je odvijal poleti leta 1988, je potekal pred vojaškim sodiščem v Ljubljani (na Roški cesti), vojaško sodišče pa je sodilo štirim civilistom. Sojenje je v srbo-hrvaškem jeziku potekalo za zaprtimi vrati, javnost je informacije dobivala le prek Francija Zavrla, ki se je edini od četverice branil s prostosti. Tako zasnovan proces je na noge povzdignil celotno slovensko civilno družbo, ki se je v izredno kratkem času organizirala najprej v Odbor za varstvo pravic Janeza Janše, nato pa se preimenovala v Odbor za varstvo človekovih pravic, ki ga je vodil Igor Bavčar.  V času sojenja četverici se je pred Vojaškim sodiščem na Roški cesti v Ljubljani pričela zbirati množica ljudi, njihovo število pa je z vsakim dnem sojenja naraščalo. Ljudje so tiho protestirali proti kršenju človekovih pravic s prinašanjem cvetja in prižiganjem svečk, Odbor za varstvo človekovih pravic pa je ljudi nenehno spodbujal k dejanjem in opozarjal na kršitve.  V času sojenja so svoj protest izražali kulturniki (ki so organizirali branje slovenske literature v PEN klubu v Ljubljani), civilna iniciativa (s tihim protestom in sprehajanjem na Roški cesti), pevci, politiki, mediji ter ostali, vse aktivnosti pa je vodil in usmerjal Odbor za varstvo človekovih pravic. Ob zaključku sojenja in izreku »sodbe v imenu ljudstva«, v katerem so bili vsi štirje akterji spoznani za krive, se je na Roški cesti, zbralo več kot 10.000 ljudi, 30.000 pa so jih našteli na zborovanju 21. junija 1988, ki je kot kulturni miting v podporo priprtim potekal na Trgu osvoboditve v Ljubljani (današnji Kongresni trg). Proces proti četverici je prvič tako množično združil Slovence in prvič javno vzpodbudil debato in zahtevo po osamosvojitvi Slovenije od tedanje Jugoslavije. Kar je bilo do takrat dovoljeno le šepetati, se je v tistem letu pričelo javno zahtevati, zato proces proti četverici v zgodovini slovenske države velja tudi kot pričetek t.i. slovenske pomladi, torej pričetek slovenske osamosvojitve, ki se je dejansko uresničila tri leta kasneje, ko je Slovenija 25. decembra 1991, tudi uradno razglasila svojo samostojnost in neodvisnost.  Ob 20. obletnici Odbora za varstvo človekovih pravic in procesa proti četverici so potekale številne aktivnosti. Prvi korak k obuditvi civilne iniciative izpred 20 let je bil narejen že v začetku februarja 2008, ko je pričel delovati zgodovinski spletni portal Slovenske pomladi.

Omenjena obletnica je bila povod za izdajo zanimive serije osebnih poštnih znamk. Znamke je založila agencija PRISTOP. Za znamke so uporabili  fotografije Toneta Stojka, ki ima najboljši arhiv dogodkov slovenske pomladi. Vsaka znamka je bila izdana v nakladi 100 kosov.  Znamke si lahko ogledate tudi na naših straneh.

1. aretacija Janeza Janše pred prostori Mikro Ade 31. maja 2008

2. srečanje članov Kolegija Odbora za varstvo človekovih pravic v prostorih Mladine (junij 1988)

3. literarni večer v prostorih Društva slovenskih pisateljev (junij 1988)

4. mirne demonstracije pred stavbo Vojaškega sodišča na Roški cesti v Ljubljani (junij 1988)

5. zborovanje v podporo četverici na Kongresnem trgu v Ljubljani (21. junij 1988)

6. pogled na množico, ki se je zbrala v podporo četverici na Kongresnem trgu v Ljubljani (21. junij 1988)

7. mirne demonstracije pred stavbo Vojaškega sodišča na Roški cesti v Ljubljani (julij 1988)

8. "javna novinarska konferenca" Francija Zavrla pred stavbo Vojaškega sodišča na Roški cesti v Ljubljani (junij 1988)

9. mirne demonstracije pred stavbo Vojaškega sodišča na Roški cesti v Ljubljani (julij 1988)

10. Janez Janša, David Tasič, Ivan Borštner in Franci Zavrl po zaključku sojenja pred Vojaškim sodiščem na Roški cesti v Ljubljani (julij 1988)

BLAGAJEV VOLČIN na osebni znamki

/daphne blagayana/ 

Znani planinski publicist Ciril Velkovrh iz Ljubljane je posvetil osebno znamko znameniti domači cvetki blagajevemu volčinu. Ciril Velkovrh, ki je avtor motiva na osebni znamki je leta 2006 izdal razglednico z isto fotografijo. Razglednica je uvrščena v niz avtorjevih razglednic iz predavanj »Naravna in kulturna dediščina s poti po Sloveniji« in nosi zaporedno številko 237. (Vojko Čeligoj, 2008.)

Znamko si lahko ogledate na spodnji sliki.

Gostilna "Pri Matetu" v Ilirski Bistrici

nova osebna znamka 

Josip Potepan - 160 letnica rojstva

nova znamka iz serije znamenitih osebnosti Primorsko numizmatičnega društva Ilirska Bistrica 

Josip Nadoslav Potepan - Škrljev (1848-1892) je bil posestnik iz Dolnjega Zemna. Bil je nadžupan v Jablanici, domoljub, čebelar, novinar - dopisnik Bleiweisovih Kmetijsko-rokodelskih novic, arheolog, sadjar, član Kranjskega deželnega kmetijskega odbora v Ljubljani, prejemnik več cesarskih odlikovanj in diplom Kranjskega kmetijskega društva na področju sadjarstva in čebelarstva in naročnik vseh časopisov, ki so izhajali za časa njegovega življenja.

To so o njem zapisali člani Primorsko numizmatičnega društva Ilirska Bistrica ob izidu znamke. Znamko lahko tudi naročite  na naslovu PND Ilirska Bistrica, p.p. 41, 6250 Ilirska Bistrica ali po telefonu 031 601 522 ( Vojko Čeligoj).

Verjamemo, da bo v tej seriji izšlo še kaj znamk v čast znamenitih Slovencev.